Pascin je izmišljena komična biografija nadarjenega slikarja Pascina (1885-1930), bolgarskega Juda z ameriškim državljanstvom, ki je v Pariz prišel iskat slavo in svobodo. Gre za Pariz na obratu stoletja, ki je bil znan po živahni boemski in umetniški sceni. Tako spoznamo tudi druge slikarje iz tega obdobja, kot sta Marc Chagall in Oscar Kokoschka, pogosto v nenavadnih in bizarnih okoliščinah. Sfar se poslužuje likov, da bi skozi njih spregovoril o različnih temah, praviloma povezanih s slikanjem in umetnostjo, pa tudi z ženskami, spolnostjo, religijo in smislom življenja. Protagonistove pogoste sogovornice so prostitutke in umetniški modeli (pogosto v isti osebi), s katerimi se rad spušča v živahne sofistične razprave. Dialogi z modeli in ostalimi barvitimi liki so sočni in domiselni, polni inteligence in humorja.
Sfarjeva sproščenost pri formi se kaže tudi v fragmentirani pripovedi, razdeljeni v posamezne zgodbe, in pri slogu risanja. Stilska nihanja in različne tehnike risanja lepo ponazarjajo vzpone in padce življenja na pariškem Montmartru.