Ciril Horjak v zbirki RIDE s podnaslovom cestne dogodivščine Cirila in Mišime v zgodbi na 96. straneh orisuje popotovanja od Ljubljane do Raven, na katerih ga spremlja sopotnik Mišima.
Ko se vozimo z avtom po cesti, potujemo tudi z mislimi. Zgodaj zjutraj v megleno ljubljansko jutro mišji voznik pohupa. Ciril se zbudi, poljubi ženo in otroka in že je v avtu. Od Ljubljane do Raven se Mišima in Ciril vozita po stari cesti nad katero nastaja tako imenovani evropski avtocestni koridor. Pokrajina, ki se ob poti spreminja, služi kot nekakšna filmska kulisa za dialog med šoferjem in sovoznikom. Razlika med dvema svetovoma je očitna, svet čiste nove avtoceste, ki pelje v Evropo in pod njo umazana pokrajina, kjer kot strašila stojijo pozabljene tovarne in peskokopi. Vožnja je počasna, tako kot so se včasih peljali s kočijo na Dunaj, naša junaka iz Ljubljane do Raven potujeta dva dni in ne dve uri, kakor avti nad njima. Ta višek časa zapolnjujejo Cirilove zgodbe – razmišljanja, ki prehajajo iz realnega v metafizično. Po kratkem in mastnem postanku ob trojanskih krofih pot nadaljujeta mimo Vranskega in Braslovč proti Velenju. Avtocesta in z njo krasni novi svet sta že daleč za njima. Pokrajina žaluje. Zaplet zgodbe se zgodi v Hudi luknji, skalnati ožini, ki v resnici predstavlja oviro pri gradnji avtoceste proti Koroški, kjer Mišima in Ciril odkrijeta združbo lokalnih mafijcev, ki delajo za avstrijske naciste. Z gobarsko akcijo jim uspešno prekrižata načrte. Po tristotem ovinku se končno pripeljeta v s soncem obsijane Ravne, kjer Mišima odloži Cirila, sam pa nadaljuje pot…

Pogled v knjigo

•