Popolna začetnica na področju kateregakoli športa opiše svoje naključno srečanje s tekom pri 40. letih. Na čisto naraven, osebno doživet način izveste vse o nebogljenih začetkih in počasnem napredku.

Knjiga pristno opisuje tekaško popotovanje ženske srednjih let, ki kot tekačica lažje krmili med družinskim, službenim in vaškim socialnim življenjem, čeprav tek ni njen naravni talent in je pri tem okorna ter počasna. Ampak teče. In samo to šteje. S tekom si priteče zadovoljstvo in dobro počutje. Svet je kar naenkrat lepši in ljudje se zdijo boljši. V osmih letih in pol rednega tekanja po domači vasi in bližnji okolici pod kamniškimi planinami se poda tudi na marsikatero tekaško prireditev. Zakaj, še sama ne ve. Večinoma uspešno zaseda zadnja mesta.

V rekreativnem navdušenju in odsotnosti zdrave pameti, ki bi pristojila njenim letom, se začne spogledovati še s triatlonom – seveda z olimpijsko razdaljo. Zato se po prvem pretečenem maratonu, 42 km, usede na kolo in spoznava bližnjo in daljno okolico s kolesarskega vidika. Udeleži se še tečaja plavanja, kjer se končno nauči plavati kravl. Čisto po žensko modruje o kombinaciji teka, kolesarjenja in plavanja. Na koncu le ugotovi, da je triatlonski trening zanjo prehud in da bo s tem počakala še vsaj dve leti.

Do takrat bo pa le tekla, malo kolesarila in včasih plavala. Ker je postala odvisna od malce mazohističnega mučenja lastnega telesa na zdrav športen način. To ji prinaša odmaknjenost od vsakodnevnih problemov ter neskončnega vrtenja okoli enih in istih stvari. Tek rahlja togost njenega življenja ter ji prinaša kisik in čustveno razigranost.

Mnenja o knjigi:

»Zaradi teka je življenje lahko še lepše in Natalija je to prepoznala in potrdila. V knjigi nas popelje po svoji poti odkrivanja sebe in sveta okoli nje. Priporočava tek in branje knjig o njem.«
– Jasmina in Urban Praprotnik, Urbani tekači

»Tek postaja pri Slovencih vedno bolj priljubljena telesna dejavnost, ki je dostopna vsakomur – ne glede na spol, starost, kraj bivanja, letni čas ali vreme. Potrebna je le določena stopnja telesne pripravljenosti. Avtorica Tekaškega dnevnika čisto navadne gospodinje na duhovit način opisuje svoje prve tekaške korake, ki še zdaleč niso bili lahki. V knjigi je čutiti tisto pravo bistvo telesne dejavnosti. Ni vedno vse v pretečenih kilometrih ali v doseženem času. Bistvo je v občutkih sreče, zadovoljstva in veselja, ki ga gibanje prinaša. S pomočjo teka avtorica postaja 'boljša'. Prav vse te pozitivne spremembe ji dajejo voljo za postavljanje novih osebnih ciljev. Tako kot gospodinja Natalija lahko prav vsak sprejme odločitev in se poda na svojo pot k zdravemu, aktivnemu življenjskemu slogu. Glavna nagrada se imenuje zdravje.«
– prof. dr. Maja Dolenc, predstojnica Oddelka za športno rekreacijo na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani

»Tekaški dnevnik čisto navadne gospodinje nam ob zgodbah vsakdana odstira pogled na zapleten svet ženske rekreacije. Ta ni samoumevna. Mame, žene, partnerke imajo v sodobni družbi zahtevno vlogo - skrbeti za družino, službo in seveda zase. Nekaterim se zgodi, da petnajst let nimajo minute zase, oziroma si ne vzamejo te minute. Natalija nam je predstavila kako je bilo pri njej. V besedilo je skrila pomembno sporočilo vsem ostalim 'gospodinjam': 'Naj vam ne bo škoda časa, ki ga boste porabile zase in za gibanje v naravi.' Tako bo življenje lažje, lepše in bolj polno.«
– Klemen Laurenčak, tekaški in triatlonski trener

»Tekaški dnevnik čisto navadne gospodinje je prijetno, sproščeno branje za ljubitelje teka, predvsem za ženske z družinskimi in službenimi obveznostmi, ki v besedilu zlahka najdejo same sebe. Je tudi nevsiljivo povabilo k ukvarjanju s tekom kot obliko sprostitve in skrbi za svoje telesno in duševno zdravje ter dobro počutje. To povabilo prijazno odzvanja z vsake strani te knjige.«
– Marjan Žiberna, novinar, urednik, pisatelj in nekdanji atlet

»Ko me je Natalija prvič poklicala in vprašala za možnost učenja plavanja, sem rutinsko odgovoril, da je vsakdo dobrodošel. Pač še ena gospa srednjih let, ki bi se rada naučila plavati. Ampak njena zagnanost nama je z Vučkom kmalu postala zanimiva. Da se za zavzetim pristopom skriva nekaj več kot zgolj želja po boljšem ali lažjem plavanju, sva izvedela šele kasneje, ko nama je Natalija razkrila svoj skrivni načrt napada na olimpijski triatlon na Bledu in njen nasploh taktični pristop do vseh tekaških dosežkov.
Navkljub temu, da je na Bledu še nismo uspeli pozdraviti na startni liniji, sem trdno prepričan, da je to samo vprašanje časa. Kjer je volja, tam je pot. In Natalija je že tako vsestransko športno razgledana, tako tekaško, kolesarsko in plavalno, da ji za ta nastop ne bo treba čakati cel olimpijski ciklus, temveč jo bomo z veseljem pričakali na startni liniji leta 2017 in ji za dodatno motivacijo ponudili celo brezplačno startnino. Srečno, Natalija!«
– Miro Kregar, predsednik TK Trisport Kamnik

»Knjiga Tekaški dnevnik čisto navadne gospodinje je »slovenski Haruki Murakami«, ki ga je napisala ženska, a z večjo mero duhovitosti.«
– Založba Pasadena