Zakaj se Ameriko zdaj na splošno dojema kot samovšečnega, nasilnega hujskača k vojni? Kako je država, ki je do nedavnega igrala bistveno vlogo pri oblikovanju mednarodnega reda, nenadoma postala simbol globalnega nereda? Zakaj Amerika ni več vodilni svetovni zgled liberalne demokracije, mednarodne varnosti in gospodarske blaginje? So Združene države, edina preživela svetovna velesila, v nevarnosti, da postanejo marginalne – da se znajdejo v svetu, ki jih ne potrebuje več?

Po imperiju, pri kritikih priznana evropska uspešnica, je provokativen in ne nazadnje streznjujoč pogled na spreminjajočo se vlogo Amerike v mednarodni skupnosti. Emmanuel Todd je zaslovel, ko je v svoji prvi knjigi, La Chute finale, pravilno predvidel razpad Sovjetske zveze z analizo stopenj rodnosti, umrljivosti dojenčkov, sklenitev zakonskih zvez in pismenosti v tej državi. Zdaj – ob diagnozi, da nadvlada Amerike slabi, ki jo je postavil na podlagi demografskih in gospodarskih dejavnikov – Todd ponuja zanimivo ponovno ovrednotenje ameriške premoči.

Todd dokazuje, da v času, ko ostali svet ugotavlja, da lahko shaja brez Amerike – vedno več držav je vedno bolj izobraženih, demokratičnih in gospodarsko stabilnih –, Amerika počasi spoznava, da ne more shajati brez ostalega sveta. Obremenjena z ogromnim domačim primanjkljajem in primanjkljajem v zunanji trgovini, padajočo vrednostjo ameriškega dolarja, nepričakovanim stečajem več pomembnih podjetij in dejstvom, da se ne more več vzdrževati s svojo produkcijo, Amerika postaja vse bolj odvisna od tujega denarja. Ta odvisnost vztrajno spodkopava njen politični in gospodarski vpliv, ki je doslej v zgodovini brez primere.

Mnenja bralcev

V 2017 več ni mogoče govoriti o unipolarni ureditvi sveta. Kar se je površnemu opazovalcu še leta 2014 zdelo neverjetno, je postalo resničnost. V Evroazijskem območju ni več mogoče odločati brez vpletenosti Rusije ali Kitajske. A pojdimo še korak nazaj. Kratka vojna leta 2008, ko si je Gruzija želela nasilno priključiti separatistični republiki je bila ena izmed prvih znanilcev, da so se razmerja moči spremenila. Ruska vojska je takrat – v primerjavi z aneksijo Krima – sicer še delovala okorno, a je gruzijsko vojsko, ki so jo opremili ter izurili Američani, porazila v pičlih petih dnevih.

Leta 2008 še tako velik optimist ni mogel – pa če si je še tako želel – veliko lepega povedati o ruski ekonomiji. Danes je Rusija postala največji izvoznik žita, samozadosten pridelovalec hrane, ter sila, ki oživlja in na noge postavlja avtomobilsko, letalsko, petrokemijsko in elektronsko industrijo. Dokazala je, da je gospodarsko več ne gre izsiljevati.

Knjiga 'Po imperiju' je bila izdana leta 2006, njena temeljna ideja pa je morala biti položena najkasneje 2005. Takrat, ko smo še vsi globoko spali in se nismo zavedali tektonskih sprememb, ki se bodo zgodile. Lahko bi rekli, da je bila knjiga vizionarska, kar jo naredi izredno zanimivo branje, kajti kako je mogoče, da je avtor že leta 2005 – ko smo rusko vojsko klicali 'staro železje', iz njene ekonomije pa brili norce – slutil, v katero smer se premika svet?
– Matej P.

Pogled v knjigo