Novice

datum: 28. julij 2014

Aleksander Cavazza programira s Scratchem

Sin Oriane Girotto in Borisa Cavazze kot večina njegovih sovrstnikov rad raziskuje, a kot pravi njegova mama, se je že kar zatrdno odločil, da bo, ko bo velik, računalniški programer. Prav zato mu je kupila majhen in specifičen računalnik, da lahko ustvarja risanke, oblikuje ideje in lahko izrazi svojo elektronsko kreativnost. Pri samih začetkih pa si je pomagal z učinkovitim vodnikom za programiranje pri najmajših, Scratch. O tem se pogovarja z otroci, ki se zanimajo za iste stvari. »Analizirajo zmogljivosti svojih likov in načrtujejo nove projekte. Zanimivo pa je, da se ti pogovori odvijajo preko spletne klepetalnice v angleščini in italijanščini. Mali je pri svojem hobiju razvil tudi neverjeten jezikovni potencial in to me izredno veseli«, razlaga ponosna mama.

Oriana: Dobrodošla tehnologija, če jo znamo uporabljati!

Aleksander se namreč s svojimi malimi kolegi na spletnih klepetalnicah pogovarja v italijanščini ali angleščini. V zadnjem času pa je odkril še en hobi, ki ga neizmerno veseli in to je računalniško skladanje glasbe. Na voljo ima vse virtualne inštrumente, sestavi note, sname skladbo in jo zapeče na CD. »Dobrodošla tehnologija, če jo znamo pravilno uporabljati in nam koristi za osebni razvoj brez izgube časa. Tudi naš Aleks je to hvala bogu dojel«, pravi njegova mama. Prav zato mu doma tudi ne zaklepajo računalnika oziroma mu ne onemogočajo dostopa z raznimi varnostnimi programi, ki so temu namenjeni. »Na vsake toliko časa pogledamo zgodovino v iskalniku, da so stvari vseeno nekoliko pod kontrolo,« še pravi Oriana.

datum: 18. julij 2014

Vse Šerugove knjige preberem dvakrat

1. Na kakšen način si izberete knjigo, ki jo boste prebrali?

Skoraj vedno po priporočilu nekoga, ki jo je že bral. Ko pride nova knjiga Zvoneta Šeruge, pa si jo zagotovo priskrbim.

2. Katera knjiga vas je nazadnje spravila v smeh oziroma v jok?

V smeh me je spravila knjiga Dedu za petami, avtorja Arta       Paasilinne. Jokam pa težko ob knjigi.

3. Če bi bili junak iz pravljice, koga bi izbrali?

Če lahko zbiram bi bil Obuti maček.

4. Raje hodite v knjižnico ali knjige tudi kupujete?

Knjige si raje izposodim. Nazadnje sem kupil Magisterij vožnje motocikla Mitje Gustinčiča.

5. Katero knjigo je po vašem mnenju vredno prebrati dvakrat?

Dvakrat in še večkrat sem prebral Prijazne poti, Zvoneta Šeruge, ker me tako prisrčno uspava.

Aleš Ravnik, radijski voditelj

datum: 21. maj 2014

Na dan se sekirajte le 20 minut!

Kronični zaskrbljenci boste veseli nasveta, da se sekiranju ni potrebno v celoti odpovedati – raje si vsak dan določite 20 minut, ki jih boste namenili prav skrbem o vsem mogočem. Deluje. Presenečeni boste nad učinkovitostjo še tako majhnih sprememb, ki jih je lahko vpeljati in se jih držati. Takšnih in še več hudomušnih, a nadvse uporabnih nasvetov boste deležni, če si boste prebrali knjigo, ki zna postati Biblija sodobnega človeka.

datum: 28. april 2014

Preživeli smo prvo Noč knjige z Emmo in Urošem

Prva Noč knjige v Sloveniji, ki je največji dogodek za vse, ki radi berejo, pišejo in nasploh niso pozabili na čarobno moč knige, je za nami. Odziv ljudi je bil nepričakovano pozitiven in kar na 300 mestih so ljudje noč posvetili knjigi in njihovim bralcem. Mi smo se odločili, da bomo bralcem omogočili srečanje z avtorjem naše fantazijske uspešnice Emma Storm-Bratovščina Culis, Urošem Topićem. Ta je v čajnici prijetno pokramljal in popil čaj z obiskovalci vseh generacij. »Veseli me, da so vendarle še ljudje, ki spoštujejo slovenske avtorje in jih tudi podpirajo. Sicer šele ugotavljam, kako trd je pisateljski kruh, amapk trenutno je pisanje moja prioriteta in temu posvečam glavnino energije«, je ob tej priložnosti povedal Uroš. Sicer bosta njegovo prihodnost zaznamovala moda in oblikovanje oblačil, kar je prav tako Uroševa velika ljubezen.

Prva noč knjige je bila izpeljana popolnom prostovoljno in ustvarjalci dogodka so z 'izkupičkom' zelo zadovoljni. »Odziv bralcev in obiskovalcev je presegel vsa pričakovanja, prav tako razveseljiv je bil odziv medijev. Nekaj na spletu dosegljivih medijskih objav smo že zbrali na tej povezavi«, so zadovoljni.

datum: 24. marec 2014

Miša Molk: Pod vlak ne bi skočila, kot Ana Karenina!

Začenjamo z novo rubriko, kjer znane Slovence 'zaslišujemo' o knjigah. Led je prebila Miša Molk, ki si vsaj en dan želi preživeti kot Pika Nogavička.

1. Katero knjigo trenutno berete in kateri stavek iz te knjige se vam je najbolj vtisnil v spomin?

Nobene knjige Juliana Barnesa ne zgrešim. Zadnjo sem odložila pred nekaj meseci in se spet vrnila nazaj, saj vedno berem več knjig hkrati. Tej je naslov »Nč bat«. Zapisala bom kar prve stavke, saj se avtor skozi roman ves čas sprašuje o veri in neveri, o minevanju in strahu. Sploh bi težko rekla, da gre za roman, čeprav se v njem prepletajo zgodbe družinskih članov. Vmes se lahko bere tudi kot esejistika.

Ne verjamem v boga, a ga pogrešam. Tako odgovorim, kadar se zastavi vprašanje. Vprašal sem svojega brata, ki je poučeval filozofijo na Oxfordu, v Ženevi in na Sorboni, kaj meni o takšni trditvi, ne da bi mu razkril, da je izvirno moja. Odgovoril je z eno samo besedo: »Solzavo«.

2. Če bi bili lahko ženski lik iz knjige, koga bi izbrali?

Hja, kakšno leto bi z veseljem živela v vili Čira čara - s konjem, Fickom, Tomažem in Anico in Pikinim umom ☺. Neznansko mi je blizu ta idej polna in iskriva junakinja Astrid Lindgren. Pa Matilda tudi. Saj sem zadovoljna že s tem, da mi kakšen dan pa le uspe preživeti na njun način. Sicer se pa so ženski literarni liki precej tragični, in zato še bolj povedni. Šokantna je figura Katharine Blum v knjigi Heinricha Bölla, pretresljiv je monolog Molly Bloom v Uliksesu Jamesa Joycea, pa zgodba Jane Eyre v romanu Charlotte Brontë...no, pod vlak pa ne bi skočila kot Ana Karenina...

3. Katero knjigo priporočate ljudem, ki zvečer ne morejo zaspati?

Težko rečem, ker mene knjige ne uspavajo, ampak mi predvsem spanec jemljejo.

datum: 19. februar 2014

Sestavite lego robota

Predvsem med otroci in mladostniki se hitro širi glas o projektu CoderDojo. Podpira ga skupina navdušencev, ki si želijo mladino izobraziti na področju programiranja, raziskovanja in pridobivanja drugih znanj iz področja IT. Delavnice zaenkrat potekajo v Ljubljani, organizatorji pa upajo, da se bo pobuda razširila tudi drugod po Sloveniji. V projektu ima pomembno mesto knjiga iz naših knjižnih polic Scratch, ki so jo otroci in mladostniki vzeli že za svojo. Naslenjih nekaj delavnic bo v februarju, še posebej zanimivo bo sestavljanje lego robotkov, ki se jih da sprogramirati v učinkovite hišne pomočnike. Več informacij najdete na: www.coderdojo.si.

datum: 19. februar 2014

Predstavljamo Draga Hercoga, avtorja knjige Telekomunikacijskega omrežja

Rad bere knjige v francoščini

Drago Hercog, avtor knjige Telekomunikacijska omrežja in drugih strokovnih knjig, je bil rojen v Celju, njegova profesionalna pot pa ga je pogosto peljala tudi drugam v svet. Francoščina ga spremlja že dolgo časa – leta 2001 je na francoski šoli Ecole Supérieure d'Ingénieurs en Electrotechnique et Electronique, blizu Pariza, zato ni čudno, da rad v francoščini prebere tudi kakšno leposlovno knjigo. Avtor mnogih strokovnih knjig se v prostem času rad sprošča na kolesu, s sprehodi, rad potuje in se ljubiteljsko ukvarja s fotografijo. Telekomunikacijska omrežja je njegovo najnovejše strokovno delo, posveča pa jo predvsem doktorskim študentom telekomunikacij, ki jim bo knjiga v pomoč pri njihovem znantvenoraziskovalnem delu.

datum: 19. februar 2014

Uroš potuje nazaj v preteklost

Za pokušino objavljamo fotografijo s fotografiranja iz Dolenjskega muzeja, kjer smo našega avtorja romana Emma Storm – Bratovščina Culis, Uroša Topića, posadili na stol iz 18. stoletja in mu nadeli ogrlico iz steklenih jagod, kakršne so nosili daleč nazaj v železni dobi. Ta pranakit je zapuščina iz alpske halštatske dobe, steklene jagode tega obdobja so povečini modre barve, pojavljajo pa se še zelene, turkizne, rumene, bele in prosojne. Nekatere so okrašene z raznobarvnimi očesci in drugimi ograski, nekaj ogrlic pa je sestavljala tudi steklena ovnova glava, ki predstavlja simbol žrtvovanja. Epicenter tovrstnih najdb je na Dolenjskem, kjer so našli okoli 100.000 jagod, kar naj bi bilo največ v Evropi.

datum: 19. februar 2014

Enotna cena knjige: za ali proti?

Državni zbor je z 51 glasovi za in 25 proti sprejel zakon o enotni ceni knjige, ki po besedah ministra za kulturo Uroša Grilca področje knjige ureja na minimalen način. Zakon o enotni ceni knjige med drugim določa, da mora založnik sam določiti ceno knjige, ter da ta ostaja šest mesecev od izida nespremenjena in enaka za vsakega končnega kupca na vseh prodajnih mestih. Mnenja slovenskih založb o prejšnji teden sprejetem zakonu so različna. Ene zakon pozdravljajo ali ga vsaj na načelni ravni podpirajo, drugim se zdi brezpredmeten, tretjim nesprejemljiv. Zakon o enotni ceni knjige je sicer uveljavljen v 12 državah EU-ja. Končni cilj zakona, ki ureja zelo razvejan slovenski knjižni trg, je znižati ceno slovenske knjige. Kako bo zakon vplival na trgovce s knjigami v praksi, pa bo kmalu pokazal čas.

datum: 19. februar 2014

Približuje se drugi največji knjižni sejem v Nemčiji

Priprava na knjižni sejem v Leipzigu, kjer pričakujejo preko 2.000 razstavljalcev, je že v polnem zamahu. Potekal bo od 13. do 18 marca, letos pa bo sejem v znamenju Švice in švicarskih avtorjev, saj se bo predstavilo več kot 70 njihovih založb in več kot 80 avtorjev. Vsega skupaj bodo na omenjenem sejmu predstavili 100.000 knjižnih naslovov na skoraj 70.000 kvadratnih metrih. Leipzig je sicer največje mesto v zvezni deželi Saški, ime pa izhaja iz slovanskega imena za lipo. Na sejmu vsako leto sodeluje tudi nekaj slovenskih založb.